"Vedno je zamujala iz načelnih razlogov. Njen princip je bil, da je točnost kradljivec časa."
Oscar Wilde
Mislim, da sem našla popoln pregovor zate Laura ;) ti se ga vedno tako zelo držiš ...
Zelo malo je takšnih stvari, ki nekatere ljudi med seboj povežejo ali jih na nek način združijo in zdi se mi prav, da vam to malce pojasnim. Da vam pravzaprav povem delček nečesa, kar je na nek način posebej vplivalo, da ja ta blog sploh nastal.
Včasih so lahko stvari, ki nas povežejo na prvi pogled nekaj čisto nezanimivega in odštekanega, nekaj kar se ti zdi čisto brez zveze in po tvojem nima nobenega smisla. Vendar se včasih te stvari obrnejo v čisto nekaj novega, neponovljivega .... in zares fantastičnega!
Začelo se je tako, da smo Laura, Katarina, Diana in jaz dobile nalogo v šoli, da izdelamo filmček z naslovom: "Odpadki v Globokem." Saj vem, butast naslov in najprej sem pomislila, da se učiteljica norčuje iz nas. Vendar je bil naslov še kako resničen. Ob koncu šolskega leta se je od nas pričakovalo, da bomo predstavile filmček, ki naj bi ga posnele. Z nami pa naj bi "ustvarjala" še Vid in Eva, ki sta bila takrat 6.r. Ko smo ugotovile, da nam ne preostane nič drugega, smo se besne vdale v usodo izdelave filma.
Tako smo se lotili priprav, ki so bile vsekakor nekaj posebnega, če ne že odštekanega. Naša mentorica je bila šolska svetovalna delavka, ki je že kar nekaj časa delala tudi na Vašem kanalu (sedaj krasi jumbo plakate v Brežicah in Krškem na katerih predstavlja Vaš kanal). Že po prvi uri pa nam je postalo jasno, da ima še manj predstave kot mi o čem naj bi ta film sploh govoril. Tako je prve pol leta minilo v "zbiranju gradiva". Izgledalo pa je približno takole: polovica skupine je ostala v šoli in "pisala" scenarij, druga polovica pa je odšla na teren s kamero. Večinoma pa se nobenem ni dalo ostati v šoli, zato smo vsi odšli "zbirat gradivo". Na terenu smo bili ponavadi Laura, Vid, včasih Katarina in jaz. Takoj, ko smo s kamero stopili iz šole smo se ponavadi najprej skregali kdo bo snemal, kdo bo delal intervju in kdo bo nosil stativ. In ko smo se končno dogovorili smo odšli na delo ... prihod v šolo pa se je skoraj vedno končal tako, da nismo imeli materiala, ki bi ga bilo vredno montirati.
V drugem polletju pa smo vsi pospešeno zbirali material. Seveda, ker je že vsem šlo pošteno za nohte s časom, saj se je bližal konec leta.
Nekako smo le zbrali material in posneli ter seveda zmontirali film, za kar gre največja zahvala Diani, ki ni nikoli obupala nad montažo in ni bila tako kot Laura, ki je še v isti minuti, ko se je program naložil že obupala z montažo, češ da je računalnik počasen:). Seveda filmu nismo dali naslova "Kam z odpadki v Globokem?" ampak je preprosto postal "Eko film". Mi, ustvarjalci smo z njim zelo zadovoljni.
Aha, Laura me je opozorila na malenkost, ki sem jo pozabila omeniti. Ta je namreč, da je ona izbrala glasbo za film. Kako pohvalno, ne? No, če pa se že hvalimo, naj povem, da sem sama napisala cel scenarij (kot ste ugotovili, se je delalo vse drugo, kot pa pisalo scenarij) med tem, ko sem bila doma z visoko vročino ... To mi boste še vsi po vrsti vrnili, sploh ti Laura, le kdo drug, bi si izmislil kaj takega? :)
Upam, da ste razumeli, kaj sem vam hotela povedati. Ali pa tudi ne . Saj je vseeno ;) Jaz vem, kaj sem sem hotela sporočiti in tudi vsi drugi, ki so z mano ustvarjali ta film, to pa je najpomembnejše.
Rada bi se še opravičila vam, dragi bralci našega bloga, ker mi filmčka ni hotelo dodati k objavi, da bi si ga po koncu lahko ogledali. Tehnične težave pač ;)
Ja, uživajte še naprej in veliko se smejte!!
p.s.: hvala Filipu za redno posojanje njegovega rumenega kolesa, brez katerega bi bi nastanek filma zelo upočasnjen :)
