_{plain and simple: you're killing me.}

...[but i'm not writing our story.
i'm here writing my story, based on yours.
you're my whole book, but i'm only one
page in your leather-bound trilogy]...

( Če želite prebrati celo pesem, sledite tej povezavi:
http://sioraine.deviantart.com/art/you-are-killing-me-134279584 )

Zadnjih nekaj dni sem večino časa ležala v postelji. Imela sem čas, da uredim svoje misli.
Mi je uspelo?
Ne.
Še vedno imam zmedo v glavi.
Zakaj?
Ker sem ves čas mislila na... Tebe.
In ugotovila, da zate zapravljam veliko preveč časa.

Skoraj vsaka poved, ki mi jo uspe spraviti iz ust, je o tebi. (Nehote.)
V vsaki enačbi vidim del tebe. (Potem si očitno grd.)
Zdi se mi, da moji možgani funkcionirajo samo zaradi tebe. (No, ena dobra stvar... )
Gledam film in že si tu ti. (A sploh veš kako tečno je to???)
Berem knjigo ... (Kaj misliš? -.-)

Za vraga, celo ta objava je zate!

Feel special -.-

Zdaj pa prosim, bi se lahko odstranil iz moje glave? ^^


Pa lep pozdrav do naslednjič =)

Zapisano v dežju

Večina ljudi bi, ob spoznanju da zunaj lije kot iz škafa, ostala na suhem.
Vendar ne jaz. Jaz se odpravim teči.

Večina ljudi bi se, če bi se že odpravili na zrak, poskušala izogniti čisto vsaki luži.
Vendar ne jaz. Jaz stopim v vsako, četudi nenamerno.

Večina ljudi bi, če bi hodili po poti prekriti s snegom, hodili po gazi, ki jo je naredil že nekdo drug pred njimi.
Vendar ne jaz. Jaz raje naredim svojo.

Večina ljudi bi bila mnenja, da so ljudje, ki počnejo takšne reči, nori.
Tudi prav.

Kad je tako malo, malo vremena,
ja ga neču trošiti, kako ne treba.

Smile! ;))

Hej.


Jst sm Diana. In že dolgooo nism napisala noben post :D



Fajn se mejte. Ajdiga ;))

Čas beži

Pogledam skozi okno in vidim travo, ki je presenetljivo zelene barve.
Pogledam skozi okno in vidim nebo, ki je presenetljivo modre barve.

Pogledam skozi okno in vidim sonce, ki se s svojimi toplimi žarki poigrava z oblaki in ustvarja presenetljive barve.

Pogledam skozi okno in vidim cesto, ki jo poznam kot svoj lasten žep, čeprav je presenetljivo stara.

Luč dneva počasi ugaša. Barve se utapljajo v mraku.

In jaz?

Gledam skozi okno in obujam spomine.